Gospa pisateljica! Vseeno bom svoj Obtožujem dopolnil z novo dodano sodbo o Vaši knjigi, ki sem jo na svoj način doživel tudi kot katarzo. Bolj kot Obtožujem, čutim, da jo Občudujem. Katarzičen je boj človeka za biti in ne biti in za ohranitev dostojanstva in domovino, kadar je na dnu.
Tone Partljič, pisatelj in nekdanji politik
Enakomerno tresenje vlaka me pomiri, vedno sem rada potovala z njimi. Kloc, kloc kloc v ritmičnih intervalih, neskončno potovanje je pred mano, bogve kam me pelje ta vlak. Ne slišim, ampak začutim, da se miličnika vračata. Potem slišim njun glas, ljudje se premikajo, da jima ustvarijo prostor. Delam se, da spim, mogoče bosta šla mimo. Tedaj me nekdo brcne v nogo: “Diži se. Ajde. Šta si sela dole? Pa nije ti to kafana.” Počasi vstanem, drugi policaj pa reče: “Pretraga. Šta imaš u torbi?” “Nemam ništa,” rečem. In res nisem imela, dve majici, spodnje hlače, nič posebnega. Prvi pobrska po moji borši, vidno je razočaran, najbrž je v njej pričakoval kakšne sumljive zadeve. Ne vem, kaj je mislil, da bom imela bombe v torbi ali bazuko ali morda kaj tretjega?! “Digni ruke gore,” reče zdaj spet drugi. Ee, ruke? “Zakaj pa?” osuplo vprašam. “Pretraga, jel sam ti rekao.” E … kakšna pretraga?! Nimam kaj, počasi dvignem roke nad glavo, kar ni lahko v tistem ozkem prostoru, miličnikove roke pa se počasi sprehodijo po mojih bokih navzdol, po stegnih do kolen in spet nazaj po notranji strani stegen, z rokami mi gre čez spolovilo, v sebi močno zardim. Z očmi iščem pomoč pri ljudeh na hodniku, a nihče me ne pogleda, vsi gledajo stran. Ali pa v tla. Nihče mi ne bo pomagal. Miličnik z rokami počasi in temeljito nadaljuje pot čez moj pas, ledja, v dlani odločno zajame moje dojke in gre proti sredini prsnega koša, potem pa na glas zavpije: “Aha! A šta je ovo??!” Presenečeno odprem oči, ki sem jih medtem zaradi strahu in nelagodja zaprla. Potniki spremljajo, kako tam neki uniformirani tip otipava, punco, staro 20 let, a nihče ne reče ne bev ne mev. Policaj potisne roko v žep na mojih hlačah in jo zmagoslavno dvigne: “Nož! I to ne običan, nego skakavac! Pa mala moja, nisi ti tako nedužna ko što izgledaš. Da nisi i ti jedna od ovih Srba terorista??”
Roman Umetnost zavijanja z očmi je bil ob izidu
razglašen za najboljši samozaložniški roman leta :-D
Še vedno je zabaven in
še vedno velja,
da smeh zdravi :-D
Roman Umetnost zavijanja z očmi je bil ob izidu
razglašen za najboljši samozaložniški roman leta :-D
Še vedno je zabaven in
še vedno velja,
da smeh zdravi :-D