Katarina Keček v romanu Okupatorjeva hči opisuje svojo osebno zgodbo kot izbrisane po osamosvojitvi Slovenije, ko je skupaj s 25.670 prebivalci ostala brez doma in državljanstva. Izbris ostaja ena največjih kršitev človekovih pravic v sodobni Sloveniji. To ni knjiga o "izbrisanih," temveč zgodba izbrisane, ki razkriva osebno izkušnjo tega zgodovinskega dogodka.
Katarina Keček v romanu Okupatorjeva hči opisuje svojo osebno zgodbo kot izbrisane po osamosvojitvi Slovenije, ko je skupaj s 25.670 prebivalci ostala brez doma in državljanstva. Izbris ostaja ena največjih kršitev človekovih pravic v sodobni Sloveniji. To ni knjiga o "izbrisanih," temveč zgodba izbrisane, ki razkriva osebno izkušnjo tega zgodovinskega dogodka.
Katarina Keček v romanu Okupatorjeva hči opisuje svojo osebno zgodbo kot izbrisane po osamosvojitvi Slovenije, ko je skupaj s 25.670 prebivalci ostala brez doma in državljanstva. Izbris ostaja ena največjih kršitev človekovih pravic v sodobni Sloveniji. To ni knjiga o "izbrisanih," temveč zgodba izbrisane, ki razkriva osebno izkušnjo tega zgodovinskega dogodka.
Katarina Keček v romanu Okupatorjeva hči opisuje, kako je zaradi izbrisa po osamosvojitvi Slovenije ostala brez doma in državljanstva, podobno kot 25.670 prebivalcev. Izbris ostaja ena največjih kršitev človekovih pravic v sodobni Sloveniji.
Spoznajte Lidijo S., ujetnico rutine, ki s cinizmom in humorjem beži od dolgočasja. Njeno življenje se obrne na glavo, ko se v ogledalu sreča s svojim alter egom, drzno Lili Montero. Kdo bo zmagal – Lidija ali Lili?
Katarina Keček v romanu Okupatorjeva hči opisuje, kako je zaradi izbrisa po osamosvojitvi Slovenije ostala brez doma in državljanstva, podobno kot 25.670 prebivalcev. Izbris ostaja ena največjih kršitev človekovih pravic v sodobni Sloveniji.
Spoznajte Lidijo S., ujetnico rutine, ki s cinizmom in humorjem beži od dolgočasja. Njeno življenje se obrne na glavo, ko se v ogledalu sreča s svojim alter egom, drzno Lili Montero. Kdo bo zmagal – Lidija ali Lili?
Katarina Keček v romanu Okupatorjeva hči opisuje, kako je zaradi izbrisa po osamosvojitvi Slovenije ostala brez doma in državljanstva, podobno kot 25.670 prebivalcev. Izbris ostaja ena največjih kršitev človekovih pravic v sodobni Sloveniji.
Spoznajte Lidijo S., ujetnico rutine, ki s cinizmom in humorjem beži od dolgočasja. Njeno življenje se obrne na glavo, ko se v ogledalu sreča s svojim alter egom, drzno Lili Montero. Kdo bo zmagal – Lidija ali Lili?
Katarina Keček v romanu Okupatorjeva hči opisuje, kako je zaradi izbrisa po osamosvojitvi Slovenije ostala brez doma in državljanstva, podobno kot 25.670 prebivalcev. Izbris ostaja ena največjih kršitev človekovih pravic v sodobni Sloveniji.
Spoznajte Lidijo S., ujetnico rutine, ki s cinizmom in humorjem beži od dolgočasja. Njeno življenje se obrne na glavo, ko se v ogledalu sreča s svojim alter egom, drzno Lili Montero. Kdo bo zmagal – Lidija ali Lili?
V svojem drugem romanu Okupatorjeva hči Katarina Keček opisuje resnično zgodbo svojega izbrisa iz knjige slovenskih državljanov, ki se je zgodil z odločitvijo slovenske vlade leta 1991, takoj po osamosvojitvi Slovenije.
Katarina je bila takrat stara 19 let in je bila študentka prvega letnika novinarstva na FSPN.
Zaradi neustavne in protizakonite odločitve takratne politične oblasti (kar je leta kasneje tudi večkrat ugotovilo Ustavno sodišče RS) je v nekaj tednih ostala brez staršev, denarja, doma ter socialne in zdravstvene varnosti.
Brez dokumentov je pristala na ljubljanskih ulicah, kjer se je naslednja leta borila za svoje preživetje in obstoj.
Spremno besedo k napeti in pretresljivi resnični zgodbi je napisal priznani slovenski literat
in nekdanji politik, poslanec Tone Partljič, ki je na začetku samostojne Slovenije prisostvoval
vsem političnim dogajanjem, tudi izbrisu 25 671 takratnih prebivalcev Slovenije.
Gospa pisateljica! Vseeno bom svoj Obtožujem dopolnil z novo dodano sodbo o Vaši knjigi, ki sem jo na svoj način doživel tudi kot katarzo. Bolj kot Obtožujem, čutim, da jo Občudujem. Katarzičen je boj človeka za biti in ne biti in za ohranitev dostojanstva in domovino, kadar je na dnu.
Tone Partljič, pisatelj in nekdanji politik
Roman Umetnost zavijanja z očmi je bil ob izidu
razglašen za najboljši samozaložniški roman leta :-D
Še vedno je zabaven in
še vedno velja,
da smeh zdravi :-D
Avtoričin prvi roman z naslovom Umetnost zavijanja z očmi je bil ob izidu
razglašen za najboljši samozaložniški roman leta.
Še vedno je zabaven in
še vedno drži,
da smeh zdravi :-D
DRuga knjiga Okupatorjeva hči
ni tako smešna. Na žalost.
Je pa resnična.